Sankcije za ključno naftno podjetje: ali Srbija ima plan B in kako dogajanje čuti Petrol

Po tem, ko so včeraj zjutraj začele veljati sankcije ZDA zoper srbsko naftno podjetje NIS Srbija v večinski ruski lasti, so potrošniki v Srbiji to občutili prek prekinitve možnosti plačevanja s karticami Visa in Mastercard.

Plačilni sistemi so nehali delovati sredi dneva, podjetje je kupce napotilo na alternativne načine plačevanja.

Kot smo pisali, NIS Srbija upravlja edino srbsko rafinerijo, kateri pa bi lahko, če sankcije ne bodo odpravljene, hrvaški Janaf prihodnji teden nehal dobavljati surovo nafto. Srbski predsednik Aleksandar Vučić zagotavlja, da je nafte dovolj in da ni razloga za paniko.

V Petrolu, ki je imel na srbskem trgu ob polletju 19 črpalk in je tam ustvaril 74 milijonov evrov prihodkov, pravijo, da uvedba sankcij “ne vpliva bistveno” na njihovo poslovanje v Srbiji. “Petrol je že ob prvi najavi uvedbe sankcij v januarju 2025 pripravil različne scenarije oskrbe z naftnimi derivati in poskrbel za dodatne vire oskrbe. V primeru nenadnega povečanega povpraševanja na celotnem trgu se znajo zgoditi kratkoročne motnje pri oskrbi,” ocenjujejo v slovenskem borznem podjetju.

Vučić čaka Ruse

Forbes Srbija danes piše, da Srbija, kljub temu da so Američani uveljavitev sankcij napovedovali in zamikali deset mesecev, očitno nima rezervnega načrta.

Predsednik Vučić je tako včeraj napovedal, da bodo srbski člani upravnega odbora NIS Srbija (država je lastnica 29,87-odstotnega deleža podjetja) zahtevali izredno sejo skupščine delničarjev. Tam naj bi od večinskega lastnika, ruskega Gazproma, zahtevali odgovore o tem, kaj načrtujejo in pričakujejo.

Srbija naj bi imela za dva meseca in pol zalog derivatov ter za 20 dni zalog surove nafte.

Pa potem? Vučić je dejal, da se pogovarja z nekaterimi “osebnimi prijatelji”, ki bi lahko dobavili nafto v bližnja pristanišča, a “se moramo z ruskimi delničarji pogovoriti o tem, ali lahko nafto predelajo”. Če to ne bo šlo, bo morala Srbija uvažati naftne derivate.

“In potem je tu še veliko vprašanje prevoza in zmogljivosti. Ne samo, da jih nimamo, ampak nikjer v tem delu Evrope ni zmogljivosti za prevoz teh derivatov,” je po poročanju Forbes Srbija dejal srbski predsednik.

Težko nadomestljiv izpad

Forbes Srbija je iskal odgovore na vprašaja, ali bi lahko nafto in derivate NIS Srbija nadomestili z nafto in derivati ​​nekoga drugega, ne da bi gospodarstvo in državljani tega občutili ter ali lahko sankcije spodbudijo sivi trg.

Srbska država je po napovedi ameriških sankcij močno povečala zaloge, je za Forbes Srbija povedal neimenovani vir. Zaloge naj bi povečal NIS Srbija, a tudi drugi trgovci z gorivi ter država.

Težave bi lahko nastopile proti koncu leta, ko bo teh zalog začelo primanjkovati. V tem primeru bi se le stežka izognili motnjam, ki bi lahko imele znatne posledice tako za državo kot za gospodarstvo. Sogovorniki Forbesa Srbija namreč pravijo, da ni hitrega in enostavnega načina za nadomestitev količin, ki jih zagotavlja NIS Srbija.

Ni tankerjev, cistern …

NIS Srbija ima namreč na srbskem trgu podobno vlogo kot pri nas Petrol. “Obvladuje skoraj polovico maloprodajnega trga in dve tretjini veleprodajnega trga. In v tem smislu je največji igralec na trgu. Tudi če uvozniki derivatov povečajo svoj uvoz, je vprašanje, ali imajo sposobnost, da na ta način nadomestijo delež, ki je pripadal NIS. Morda bodo lahko, vendar bo to trajalo med šestimi meseci in enim letom, to se ne more zgoditi hitro,” je za Forbes Srbija ocenil Vladan Pavlović, analitičar IPOPEMA Securities.

Poudaril je, da drugi uvozniki nimajo zmogljivosti za skladiščenje takšnih količin, poleg tega njihovega prevoza ni mogoče tako enostavno organizirati: “Ni tankerjev, cistern, ni infrastrukture, ki bi bila potrebna za enostavno in hitro izvedbo.”

Željko Marković, energetski strokovnjak, je dodal, da ima NIS tudi najbolj razpredeno mrežo bencinskih črpalk. “Na njihovih črpalkah ne bodo prodajali derivatov tretjih oseb. Drugi na trgu pa imajo premajhno mrežo črpalk, zlasti v manjših mestih,” je ocenil.

Nebojša Atanacković, še en poslovnež iz te panoge, pa je opozoril tudi na vprašanje cene, ki bi bila za hitro dobavo gotovo višja. Država bi lahko razliko blažila z nižanjem trošarin, kar pa seveda pomeni manjše proračunske prihodke.

Nekateri sogovorniki menijo, da bi lahko dlje časa trajajoče sankcije privedle do vzpona tihotapljenja iz Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije ali Kosova. “Že zdaj je gorivo tam cenejše, tukaj pa bo samo še dražje. Če ga tudi pri teh višjih cenah ne bo dovolj, je neizogibno, da bo prišlo do tihotapljenja,” je za Forbes Srbija dejal Atanacković.

Ne Hrvatom, nacionalizacija pa le skrajni ukrep

Kot smo pisali, dogajanje pomembno vpliva tudi na hrvaški Janaf, ki NIS Srbija dobavlja surovo nafto. Če bo podjetje pod sankcijami, bo moral dobave ustaviti, kar pa za hrvaško energetsko podjetje pomeni velik izpad prihodkov.

Hrvaški minister za gospodarstvo Ante Šušnjara je včeraj Srbe presenetil z idejo, da je Hrvaška pripravljena prevzeti NIS. A srbski predsednik Vučić mu je odgovoril le, da želi Srbija kupiti hrvaško državno energetsko podjetje Hrvatska elektroprivreda (HEP). S tem je nakazal, da hrvaški vstop v lastništvo NIS Srbija za srbsko politiko ni sprejemljiv.

“Rad bi, da bi bil kupec naša država, ampak bomo videli, kaj se bo zgodilo,” je za Forbes Srbija dejal Atanacković. Opozoril pa je, da za zdaj še ni jasno niti, ali bodo Rusi pripravljeni prodati NIS ali se bo iskala kakšna druga rešitev.

Vučić je dejal, da je nacionalizacija zadnja možnost. “Ruske prijatelje bomo prosili, naj še enkrat premislijo o posledicah za Srbijo, da vidijo in poskušajo skupaj z nami najti rešitev … Vem, da Rusi niso krivi za sankcije in imamo dovolj potrpljenja, da se pogajamo in poslušamo vse, vendar kot predsednik Srbije ne bom dovolil, da bi državljani Srbije trpeli, čeprav niso nič krivi … Ruse prosim, naj se pogovorijo z Američani,” je dejal predsednik Srbije.

Avtorica članka, objavljenega na portalu Forbes Srbija, je Petrica Đaković.